S poroko sta bolezen prenesla na nemško, rusko in špansko kraljevo družino.
Novica, da je kralj Charles zbolel za rakom, je šokirala svet, čeprav podrobnosti o njegovi bolezni niso bile objavljene. Britanska kraljeva družina ima denar, slavo in oboževanje ljudi po vsem svetu. Na drugi strani imajo ločitve, tragično smrt princese Diane, domnevnega nezakonskega otroka kralja Charlesa in številne druge skrivnosti, ki jih javnost večinoma ignorira, mlade prince in njihove izbrance pa vse bolj dojemajo kot žrtve starih običajev.
Zgodovinarji trdijo, da se kraljeva družina še danes boji velikega prekletstva, ki jih spremlja že od časov slavne kraljice Viktorije in se ga bojijo vsi dediči slavne linije.
Kraljica Viktoria je bila tako pomembna za svojo državo, da so po njej poimenovali celotno obdobje, uspešno pa je združila narod in okrepila monarhijo. Kraljica je postala pri 18 letih in vladala 63 let. Victoria je bila skoraj v celoti nemškega porekla. Izhaja iz dinastije Hannover, ki je vladala Hannovru in Združenemu kraljestvu do njegove smrti. Njena mati, princesa Victoria von Sachsen-Coburg-Salfeld, je bila Nemka.
Poročila se je z bratrancem
Na prestolu je nasledila svojega strica. Očeta se ni spominjala, ker je umrl za rakom, ko je bila stara komaj osem mesecev. Njen stric, mamin brat, belgijski kralj Leopold je ugotovil, da bi bilo škoda, če v prihodnosti ne bi imeli angleške podpore in zavezništva, zato se je domislil, da bi Viktorii nekako približal svojega nečaka Alberta. In uspelo mu je.
Poroka Victorie in njenega prvega bratranca Alberta je bila dogovorjena vnaprej, a se je noro zaljubila v moškega, ki so ji ga izbrali drugi. Imela sta devet otrok, 42 vnukov, Albert pa ni bil le njen življenjski sopotnik, temveč tudi pomemben politični svetovalec, čeprav uradno nikoli ni sodeloval v političnem življenju.
Umrla je leta 1901 v starosti 81 let, ob sebi pa sta ji stala njen sin Edvard VII. in vnuk, nemški cesar Wilhelm II. Viktorijo je nasledil njen najstarejši sin Edvard VII. Z njegovim pristopom na prestol je dinastijo Sachen-Coburg-Gotha zamenjala dinastija Hannover. Tej dinastiji je pripadala tudi kraljica Elizabeta II.
Zaradi naraščajočega protinemškega razpoloženja med prvo svetovno vojno je takratni britanski kralj Jurij V. sklical parlament, na katerem je bila sprejeta odločitev, da se vsem članom dinastije odvzame nemški plemiški naziv. Skupaj z naslovi je bilo treba spremeniti nemško ime kraljeve dinastije. Tako so vsi moški potomci kraljice Viktorie postali člani dinastije Windsor, njihove nemške plemiške nazive pa so čez noč zamenjali stari angleški nazivi grofov in vojvod.
Zanimivo je dejstvo, da so bili trije glavni vladarji vojskujočih se držav med prvo svetovno vojno bodisi Viktoriini vnuki bodisi poročeni z njenimi vnukinjami. Tako se je na primer nemški cesar Wilhelm II vojskoval proti svojemu bratrancu, britanskemu kralju Juriju V.
Ruski cesar Nikolaj II. Romanov se je poročil z Wilhelmovo in Jurijevo sestrično, Viktoriino vnukinjo Aleksandro. Z nemškim cesarjem sta si bila zelo dobra, dokler ni izbruhnila vojna, celo drug drugega sta klicala 'Nicky' in 'Willy'.
Bolezni
Prvi zabeleženi primer hemofilije v družini je bil pri princu Leopoldu, četrtem otroku kraljice Viktorie. Prejšnji primeri bolezni niso znani, vendar se domneva, da je do mutacije prišlo pri kraljičinem očetu Edwardu Augustusu, vojvodi Kentskem. Kraljica Viktoria je prva znana članica kraljeve družine, ki je nosilka hemofilije. Enako je veljalo za njeni hčerki, s poroko pa sta hemofilijo prenesli na nemško, rusko in špansko kraljevo družino.
Hemofilija je imela pomembno vlogo v dvornih krogih Evrope v 19. in 20. stoletju. Kraljica Viktoria, ki ji pravijo tudi 'babica Evrope', je imela mutacijo na kromosomu X, ki je povzročila pomanjkanje t.i. faktor IX in preprečil normalno strjevanje krvi. Vendar so njeni moški potomci zboleli za to boleznijo, njene hčerke in vnukinje pa so prenesle okvarjen kromosom X.
Najbolj znan primer je bila vnukinja kraljice Viktorie – cesarica Aleksandra. Bila je žena ruskega cesarja Nikolaja II. Po rojstvu štirih hčera je bil peti otrok sin Aleksej. Kasneje so se začele težave in ugotovilo se je, da ima deček hemofilijo.
Če ne bi bilo bolezni, tudi Rasputina ne bi bilo
Takrat še ni bilo zdravila za bolezen, vendar je bilo znano, da se prenaša po ženski liniji. Zato je bila cesarica Aleksandra zelo potrta in nesrečna, zatekla se je k pravoslavni veri in mistikom, med katerimi je bil tudi Rasputin. Menijo, da je imel prek cesarice določen vpliv na imperialno politiko Rusije, zato so ga leta 1916 ubili.
Rojstvo Alekseja in njegovo kratko življenje sovpadata z zelo burnim obdobjem ruske zgodovine in zelo verjetno je, da so bile nekatere cesarjeve odločitve, ki jih je sprejel car Nikolaj, motivirane prav z boleznijo njegovega edinega sina in naslednika prestola, da bi zagotovili dedovanje cesarske krone.
Fotografije: Profimedia
